Predstojnik oddelka

doc. dr. Rok Fink

Namestnik predstojnika oddelka

pred. dr. Jelena Ficzko

Vodja katedre za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo

izr. prof. dr. Borut Poljšak

Vodja katedre za javno zdravje

doc. dr. Damjan Slabe

Vodja katedre za biomedicino v zdravstvu

doc. dr. Raja Gošnak Dahmane

Vodja katedre za zdravstveno in sanitarno mikrobiologijo

doc. dr. Karmen Godič Torkar

Koordinator strokovne prakse I: asist. dr. Romana Krištof, dipl. san. inž.
Koordinator strokovne prakse II: doc. dr. Andrej Ovca, dipl. san. inž.
Koordinator strokovne prakse III: doc. dr. Martina Oder, dipl. san. inž.
Koordinator strokovne prakse IV: viš. pred. dr. Gregor Jereb, dipl. san. inž., viš. pred. mag. Katarina Kacjan Žgajnar, dipl. san. inž.

Od ustanovitve leta 1964 na takratni Višji šoli za zdravstvene delavce do leta 1982 se je imenoval oddelek za sanitarne tehnike, nato se je preimenoval v oddelek za sanitarno delo, od leta 1993 dalje pa se imenuje oddelek za sanitarno inženirstvo. 

Predstojniki oddelka skozi zgodovino:

1964 – 1968    Stanko Lajevec
1968 – 1969    Milko Križman
1969 – 1972    Cveto Klofutar
1972 – 1979    Ivan Kastelic
1979 – 1981    Tone Strojin
1981 – 1991    Kristina Likar
1991 – 1998    Martin Bauer
1998 – 2000    Nevenka Ferfila
2000 – 2006    Kristina Likar
2006 – 2008    Mojca Jevšnik
2008 – 2014    Damjan Slabe
2014 -              Rok Fink

Vodja katedre:

izr. prof. dr. Karmen Godič Torkar

Člani katedre:

viš. pred. dr. Anamarija Zore
doc. dr. Darja Istenič
dr. Franja Prosenc

Opis dela katedre

• Področje zdravstvene mikrobiologije obravnava mikroorganizme, ki so najpogosteje povzročitelji različnih obolenj, vključno s povzročitelji okužb, povezanih z zdravstvom.. Sanitarna mikrobiologija pa je na Zdravstveni fakulteti specifično področje, na katerem se srečujejo ekologija, bivalno okolje, priprava  hrane, biotehnologija in mikrobiologija ter družno vplivajo na zdravje in počutje ljudi v širšem pomenu.
• Namen Katedre za zdravstveno in sanitarno mikrobiologijo je razvijanje področij medicinske, sanitarne, živilske mikrobiologije ter mikrobiologije okolja. V okviru katedre razvijamo strokovno in raziskovalno dejavnost v povezavi s področji, ki se navezujejo na mikrobiologijo, kot je npr. epidemiologija, biokemija, genetika, kemija, dietetika, ekologija, medicina, farmakologija.
• Samostojno ali v sodelovanju z drugimi katedrami na Zdravstveni fakulteti ter drugimi institucijami prijavljamo in izvajamo raziskovalne projekte, razpisane na ARRS, MOL, Ministrstvu za zdravje.
• Sodelujemo s strokovnimi in raziskovalnimi inštitucijami, ki delajo na posameznem strokovnem področju katedre, npr. z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete, ki nam nudi podporo pri izvedbi vaj za študente ter pri somentorstvih pri diplomskih nalogah. V okviru projektov pa poteka skupno delo z Biotehniško, Veterinarsko fakulteto, Inštitutom Jožef Stefan, Zdravstveno fakulteto v Mariboru, Biotehniškim izobraževalnim centrom in z FGG v Ljubljani. 
• Poleg rednega študijskega programa izvajamo delavnice in izobraževanja s področja mikrobiologije in higiene ter varnosti živil.
• Delovanje katedre je namenjeno pedagoški in raziskovalni dejavnosti, kjer sledimo novim trendom v stroki in le-te prenašamo študentom v okviru rednih predavanj ter diplomskih, magistrskih in raziskovalnih nalog.
• Obravnavamo in odobravamo teme diplomskih in magistrskih del ter predlagamo mentorje in recenzente.
• V okviru katedre pripravljamo in zagotavljamo študijska in strokovna gradiva s področja katedre.

Področja dejavnosti in prenosa znanja

• promocija študija na Zdravstveni fakulteti v okviru vsakoletnih delavnic za srednješolce v poletnem času v sodelovanju z Zvezo za tehniško kulturo Slovenije;
• Svetovanje ter izdelava smernic in navodil na področjih, povezanih z mikrobiologijo (voda, površine, zrak, hrana, shranjevanje živil, preprečevanje razmnoževanja bakterij, razkuževanje...);
• preučevanje mikroorganizmov, ki vplivajo na kakovost, higieno in varnost živil, od surovine do končnega izdelka, zlasti njihov prenos iz okolja, kjer se pridobiva surovina, predelovalnega postopka, kot tudi na nivoju ustreznosti ravnanja potrošnika z živilom v smislu shranjevanja in priprave živil za uživanje;
• mikrobiološke interne kontrole, ki pomagajo proizvajalcem ugotavljati mikrobiološko neoporečnost izdelkov;
• Preučevanje specifičnih mikroorganizmov in parazitov v različnih okoljih (obrati javne prehrane, zdravstvene in varstvene ustanove, pitna, kopalne, površinske vode). Specifičnost mikroorganizmov na površinah in zraku v bolniških sobah ter drugih bolnišničnih prostorih.
• raziskave s področja širjenja protimikrobne odpornosti v okolju.
• preučevanje intenzivnosti pritrjevanja mikroorganizmov in mehanizmov tvorbe biofilmov na površinah različnih struktur, naboja in hrapavosti (za iskanje ustreznih materialov na različnih področjih npr. v vodovodnih sistemih, površine hladilnikov…) in iskanje postopkov, ki bi preprečevali pritrjevanje;
• preučevanje vpliva različnih dejavnikov na razmnoževanje mikroorganizmov na in v živilih;
• monitoring indikatorskih mikroorganizmov v kopalnih in odpadnih vodah ter mikrobiološke raziskave učinkovitosti čiščenja teh vod.
• odstranjevanje bisfenolov v algni ter algno-bakterijski biomasi, razvijamo metodologijo detektiranja in kvantificiranja mikroplastike v tleh in odpadnih vodah, na pilotnem nivoju razvijamo zelene tehnologije za čiščenje odpadnih voda in ponovno uporabo hranil, biomase in prečiščene vode z namenom zapiranja snovnih tokov. Tako spremljamo in optimiziramo učinkovitost čiščenja komunalne odpadne vode in usodo onesnažil na rastlinskih čistilnih napravah, evapotranspiracijskih vrbnih sistemih brez iztoka in algnih bazenih za ponovno uporabo vode in biomase v kmetijstvu.
• analitika mikroorganizmov v odpadnih in površinskih vodah, kompostu, tleh, različnih vrstah odpadkov in na umetnih materialih kot je plastika. Vrednotimo odstranjevanje in združbo mikroorganizmov v procesih čiščenja odpadnih vod z zelenimi tehnologijami, v procesih kompostiranja in biorazgradnje različnih materialov.

Vodja katedre:

doc. dr. Raja Gošnak Dahmane

Člani katedre:

viš. pred. dr. Ruža Pandel Mikuš

izr. prof. dr. Trebše Polonca

doc. dr. Mojca Bavcon Kralj

Košenina Suzana, dipl. kem.

Opis dela katedre

Katedra za Biomedicino v zdravstvu Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani vključuje  predavatelje predkliničnih in kliničnih predmetov redno zaposlenih na Zdravstveni fakulteti in na drugih članicah Univerze, predvsem na Medicinski fakulteti. Predmeti, katerih nosilci so člani Katedre za Biomedicino v zdravstvu, predstavljajo pomemben sestavni del študijskih programov Zdravstvene fakultete. Katedra za Biomedicino v zdravstvu povezuje in usklajuje pedagoško delo in s pedagoškim delom povezanega znanstveno-raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Sodelavci Katedre za Biomedicino v zdravstvu smo vključeni v naslednje aktivnosti:

• priprava seznama mentorjev diplomskih in magistrskih del ter določitev diplomske komisije,
• obravnava prijavljenih diplomskih in magistrskih del  in odobritev le-teh,
• dajanje mnenj k habilitacijskim vlogam in predlog poročevalcev v habilitacijskem postopku,
• dajanje  pobude za zagotovitev študijskih gradiv, sestavljanje seznamov študijskih gradiv,
• dajanje strokovnih mnenj k novim ali dopolnjenim študijskim gradivom,
• znanstveno-raziskovalno delovanje na področju biomedicine, kemije okolja ter prehrane,
• skrbi za kemijski laboratorij na ZF s pripadajočo opremo.

Področja dejavnosti in prenosa znanja

Znanstveno-raziskovalno delo:

Raziskujemo stabilnost izbranih UV filtrov v okolju. To so spojine, ki absorbirajo ultravijolično svetlobo in ki se vedno bolj uporabljajo za osebno nego, kar je posledica naraščajočega zavedanja o škodljivi izpostavljenosti soncu in posledično povečanega tveganja za obolevnost za kožnim rakom. Pri naših raziskavah ugotavljamo, v katere produkte se pod dezinfekcijskimi pogoji (kloriranje) pretvarjajo in kakšne so kemijske karakteristike novonastalih spojin.

Študij fotokemijske razgradnje onesnažil v okolju: pri študiju fotokemijske razgradnje različnih polutantov (pesticidov, zdravil, sredstev za osebno nego ter njihovih razgradnih oz. pretvorbenih produktov) v okolju preučujemo in spremljamo spreminjanje koncentracij onesnažil, njihove možne pretvorbe ter identificiramo razgradne produkte v laboratorijskih razmerah s simulacijo svetlobe različnih intenzitet in valovnih dolžin. Prav tako spremljamo koncentracije onesnažil tudi pri njihovi uporabi na kmetijskih površinah, v bazenskih vodah ter širše v okolju. Z uporabo metod sledenja ugotavljamo prehajanje različnih onesnažil skozi zemeljske plasti ter prehajanja v podzemnih vodah.

V sklopu omenjeni raziskav sodelujemo s:

• FKKT UL – prof. Darko Dolenc
• Univerza Blaise Pascal Clermont Ferrand, prof. Mohamed Sarakha
• Moskovska državna Univerza Lomonosov, prof. Albert Lebedev
• Univerza v Beogradu, Fakulteta za kemijo, prof. Branimir Jovančičevič

Ekotoksikološke raziskave izvajamo v sodelovanju z BF UL (prof. Damjana Drobne), Rudjer Bošković Institut (dr. Roberta Sauerborn Klobučar), Otroška bolnica Srebrnjak (dr. Olga Malev), Kemijski institute (doc. dr. Tatjana Tišler). Preučujemo strupenost različnih organskih polutantov (pesticidov, zdravil, sredstev za osebno nego) za izbrane netarčne organizme (Vibrio Fischeri, Gammarus, Isopoda ) v vodnem in kopenskem okolju ter možnosti uporabe teh organizmov za ugotavljanje obremenjenosti okolja z omenjenimi spojinami.

Katedra izvaja delavnice in posvetovanje na temo Zdrava prehrana - vir zdravja in dobrega počutja; škodljivosti sladkorja v prehrani.

Katedra razvije izobraževalno gradivo »3D Anatomija« v okviru projekta z medicinsko fakulteto v Lyonu 1 (Francija). http://www.youtube.com/channel/UCPYlaMTeNLk__pMByvqZfaQ/feed?view_as=public

Projekti:

• Raziskovalni program ARRS: Mehanizmi varovanja zdravja; vodja programa izr. prof. Tjaša Bulc Griessler
• Uporaba sodobnih MS tehnik za določanje bioaktivnih spojin v vzorcih iz okolja – bilateralni slovensko – ruski projekt; vodja: Polonca Trebše
• CEEPUS network – Training and research in environmental chemistry and toxicology; koordinator mreže: Polonca Trebše

Aplikative raziskave:

• sodelovanje z Inštitutom O: merjenje ORP in pH produktov
• sodelovanje s Strojno fakulteto in Atlantisom: testiranje učinkovitosti naprave za ultrazvočno kavitacijo za namene čiščenja bazenskih vod (merjenje THM)

Vodja katedre:

doc. dr. Damjan Slabe

Člani katedre:

doc. dr. Andrej Starc

viš. pred. mag. Nevenka Ferfila

pred. dr. Jelena Ficzko

Opis dela katedre

Področje delovanja katedre je javno zdravje in zdravstvo v najširšem razumevanju tega termina. Zato se v okviru katedre povezujemo strokovnjakinje in strokovnjaki različnih področij. Katedra spodbuja razvoj strokovnega, pedagoškega in raziskovanega dela članic in članov. Odprti smo za sodelovanje z zunanjim okoljem, predvsem inštitucijami, ki delujejo na področju javnega zdravja in zdravstva. Na raziskovalnem področju sodelujemo z drugimi katedrami Zdravstvene fakultete UL ter zunanjimi znanstvenimi inštitucijami. Temeljne naloge katedre so:

• spremlja strokovni in znanstveni razvoj področja javnega zdravja in zdravstva;
• priprava seznamov mentorjev, recenzentov in članov diplomskih in magistrskih del;
• obravnavanje tem diplomskih in magistrskih del;
• predlaganje poročevalcev v postopkih za izvolitev v naziv Senatu ZF (habilitacijski postopek);
• dajanje pobud za zagotovitev študijskih gradiv, sestavljanje seznamov študijskih gradiv, dajanje mnenj k novim ali dopolnjenim študijskim gradivom,
• sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi inštitucijami, ki delajo na strokovnem področju katedre.

Področja dejavnosti in prenosa znanja

• raziskovanje, svetovanje in strokovni nadzor na področju javnega zdravja in zdravstva
• svetovanje s področja preventive v zdravstvu
• izobraževanje s področja prve pomoči za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce
• izobraževanje iz prve pomoči za pedagoški kader
• evalvacije izobraževalnih programov s področja prve pomoči
• raziskovanje na področju javnega zdravstva in zdravja
• idejne strokovne in znanstvene projekte za rešitev problemov na področju javnega zdravstva
• sodelovanje pri kliničnih študijah

Vodja katedre:

izr. prof. dr. Borut Poljšak

Člani katedre:

prof. dr. Irina Milisav Ribarič

izr. prof. dr. Tjaša Griessler Bulc

doc. dr. Rok Fink

doc. dr. Mojca Jevšnik

doc. dr. Blaž Ivanc

doc. dr. Martina Oder

doc. dr. Andrej Ovca

viš. pred. dr. Gregor Jereb

viš. pred. dr. Katarina Kacjan Žgajnar

asist. dr. Romana Krištof

Področja dejavnosti in prenosa znanja

• raziskovanje, svetovanje in strokovni nadzor na področju higiene, zdravstvene ekologije ter nadzorstva;
• uvajanje izboljšav v procese s področje zdravstvene ekologije;
• testiranje materialov na adhezijo bakterij, izbrane analize odpadnih in pitnih voda ter podajanje izvedenskih mnenj;
• idejne rešitve in zasnove, idejni projekt za rešitev specifičnih problemov iz področja zdravstvene ekologije;
• svetovanje s področja preventive v zdravstvu;
• testiranje na pilotnih napravah za potrebe industrije;
• pomoč pri prijavah projektov;
• projektni management.

Predstavitveni zbornik študijskega programa Sanitarno inženirstvo 2. stopnje 2019/2020

Predstavitveni zbornik študijskega programa Sanitarno inženirstvo 2. stopnje 2018/2019

Trajanje študija: 1 leto (2 semestra)

Število kreditnih točk (ECTS): 60

Strokovni naslov diplomanta: magister sanitarnega inženirstva, magistrica sanitarnega inženirstva.

Okrajšava strokovnega naslova: mag. san. inž.

Predstavitveni zbornik študijskega programa Sanitarno inženirstvo 2. stopnja 2015/2016

Predstavitveni zbornik študijskega programa Sanitarno inženirstvo 2. stopnje 2016/2017

Predstavitveni zbornik študijskega programa Sanitarno inženirstvo 2. stopnje 2017/2018

Postopek prijave teme magistrskega dela

Vloga za prijavo teme magistrskega dela

Navodila za pripravo pisnih del

Predloga za pisanje zaključnega dela

Pojasnila k oblikovanju

Primer izgleda oblikovanja zaključnega dela

Univerzitetni študijski program prve stopnje SANITARNO INŽENIRSTVO 

Trajanje študija: 4 leta

Število kreditnih točk (ECTS): 240 

Strokovni naslov diplomanta: diplomirani sanitarni inženir (UN), diplomirana sanitarna inženirka (UN)

Okrajšava strokovnega naslova: dipl. san. inž. (UN)

Kdo je sanitarni inženir?

• • Študij sanitarnega inženirstva na kratko
  • Študij sanitarnega inženirstva - zgibanka
  • Študent sanitarnega inženirstva
  • Zakaj študij sanitarnega inženirstva
  • Izdelki študentov: 
    • Študentski video 1
    • Študentski video 2
    • Študentski video 3
  • Portal Sanitarc.si

Temeljni cilji programa:

Temeljni cilj programa je podati diplomantu znanje, veščine in miselnost za delovanje na higienskem, epidemiološkem in zdravstveno-ekološkem področju s ciljem usposobiti ga za obvladovanje higienskih procesov v delovnem in bivalnem okolju ter varovanje človeka pred škodljivimi vplivi okolja, varovanje okolja pred škodljivimi posegi človeka in izboljšanje kakovosti okolja za človekovo zdravje in blaginjo. Diplomant ima znanja iz znanstvenih in teoretičnih osnov stroke, zna povezati teorijo in prakso, se je sposoben vključiti v raziskovalno delo na svojem področju, zna reševati probleme v ožjih in širših kontekstih, zna povezovati znanje in razumevanje na profesionalen način, sposoben je analize, sinteze, obvladovanja in predvidevanja rešitev ter posledic pojavov na področju higiensko tehničnih, epidemioloških, zdravstveno ekoloških in socialno-medicinskih dejavnosti, je sposoben pridobivati, upravljati in kritično presojati informacije in profesionalno sklepati, se je sposoben samostojno odločati, pozna strokovno terminologijo, je sposoben raziskovanja v vzgoji in izobraževanju na področju sanitarnega inženirstva in komunicirati s strokovnjaki iste in drugih strok.

PREDSTAVITVENI ZBORNIKI

• Predstavitevni zbornik za študente vpisane v študijski program v 2019/2020
• Predstavitevni zbornik za študente vpisane v študijski program v 2018/2019

• Predstavitveni zbornik za študente vpisane v študijski program v 2017/2018
• Predstavitveni zbornik za študente vpisane v študijski program SI v 2016/2017
• Predstavitveni zbornik za študente vpisane v študijski program SI od 2015/2016 dalje
• Predstavitveni zbornik v angleškem jeziku od 2013/2014 dalje