Vodja katedre:

doc. dr. Barbara Domajnko

Člani katedre:

viš. pred. dr. Matic Kavčič  

 

Opis dela katedre

Katedra združuje učitelje in sodelavce,  ki se raziskovalno in pedagoško ukvarjajo s področjem družbenih vidikov zdravja in zdravstva. Povezuje strokovnjake družboslovnih in humanističnih ved ter zdravstvene strokovnjake s skupnim interesom za proučevanje vprašanj o družbenosti zdravja in zdravstva.  Ta vprašanja so na makro ravni družbeni dejavniki zdravja, neenakosti v zdravju in zdravstvena politika. Na mezo ravni se ukvarjamo z zdravstvenimi profesijami, zdravstvenimi organizacijami ter združenji civilne družbe v skrbi za zdravje, na mikro ravni pa z medčloveškimi odnosi in delovanjem posameznikov v zvezi z zdravjem – bodisi kot pacienti, zdravstveni delavci ali državljani. Izrazit poudarek delovanja katedre je viden v promociji in razvoju medpoklicnega in medsektorskega povezovanja pri delovanju zdravstvenih timov, ki poleg profesionalcev s področja zdravja vključujejo tudi vidik uporabnikov (ljudi, njihovih socialnih omrežij in skupnosti). Katedra torej vključuje in povezuje psihološke, sociološke, pravne, jezikoslovne, antropološke, menedžerske, filozofske, informacijsko-komunikacijske in druge vidike, ki so relevantni za kakovostno in učinkovito delo v zdravstvu.

Na pedagoškem področju je poslanstvo katedre, da spremlja in razvija družboslovne in humanistične vidike izobraževanja zdravstvenih delavcev na ZF, tako vsebinsko kot didaktično ter kadrovsko. Pri raziskovalnem delu sodeluje v razvoju specifične metodologije raziskovanja v zdravstvu (uporaba in kombinacija različnih metod) z zainteresiranimi posamezniki in projektnimi skupinami ter centri. Izvaja in podpira raziskovalne projekte na področju zdravja in zdravstva, kjer je vključen vidik ljudi kot posameznikov, skupin in skupnosti.

Člani/ce katedre so zaposleni na ZF in drugi zainteresirani strokovnjaki, ki se ukvarjajo s sorodno problematiko.

Področja dejavnosti in prenosa znanja

  • raziskave in izobraževanja, ki se osredotočajo ali vključujejo družboslovne in humanistične vidike – npr. družbene dejavnike zdravja, neenakosti v zdravju, profesionalizacijo zdravstvenih strok, organiziranje zdravstvenega dela, medčloveške odnose, predstave in ravnanja v zvezi z zdravjem;
  • medpoklicno in medsektorsko povezovanje ter povezovanje z uporabniki v skrbi za zdravje in kakovost življenja;
  • IKT v zdravstveni oskrbi v skupnosti;
  • razvoj in posredovanje znanj s področja specifične metodologije raziskovanja v zdravstvu (uporaba in kombinacija različnih metod).